Božična kantata skladatelja Matevža Goršiča je vokalno inštrumentalno delo za zbor, simfonični orkester in jazz/rock ansambel. Delo je nastalo v sodelovanju s Hišo kulture Celje in je prvo tovrstno skladateljevo delo. Skladbe so pisane v različnih glasbenih slogih, saj se je skladatelj s tem poskušal dotakniti različnih glasbenih kultur, različnih verskih ločin, ki jih združuje krščanska cerkev. Tako je prva skladba Veni, Veni Emmanuel pisana v katoliškem duhu. Gre za znano adventno besedilo iz 12. stoletja, ki se večkrat uporablja, kot priprava na božični čas.

Druga skladba je Angels we have heard on high in je pisana v duhu anglikanske protestantske cerkve. Besedilo , ki je že večkrat uglasbeno izhaja iz evangelija po Luki. Tretja skladba A child this day is born je pisana v duhu gospel (evangelij) glasbe. To je glasbena zvrst, ki se je sredi petdesetih let prejšnjega stoletja razvila v ZDA. Izhaja iz tradicionalne črnske duhovne pesmi in bluesa. Najbolj je razširjen znotraj ameriške baptistične cerkve. Pravoslavna cerkev je ena od treh najbolj razširjenih krščanskih ločin, zato se je skladatelj odločil napisati obdelavo srbske pravoslavne himne. Dva andjela šetaše je ena najlepših srbskih božičnih pesmi, katere avtor pa žal ni znan. Sing and say halleluyah je prevod arabskega besedila, ki je sestavni del božične maše v sklopu sirske ortodoksne krščanske liturgije. Ta krščanska cerkev je tudi ena izmed bolj razširjenih krščanskih ločin, zato se je skladatelj odločil predstaviti del božičnega vzdušja tudi v arabskem melosu. Zadnja, sklepna skladba je zopet katoliška – Resonet in laudibus (Naj odmeva glas hvale). Gre za koral iz 14. stoletja, katerega je med drugim uglasbil tudi Jacobus Gallus.